Rezkanje in struženje imata nasprotne načine gibanja, saj uporablja vrtljiva večosebna rezalna orodja za izvajanje rotacijskega gibanja za rezanje obdelovancev, zaradi česar je to učinkovita metoda obdelave. Med rezkanjem se orodje vrti (glavno gibanje) in obdelovanec se premika (gibanje podajanja), obdelovanec pa se lahko tudi pritrdi, vendar se mora v tem času vrtljivo orodje premikati, torej orodje hkrati dokonča glavno gibanje in gibanje podajanja. Rezkanje se običajno izvaja na rezkalnih strojih ali vrtalnih strojih, primernih za obdelavo ravnih površin, utorov, različnih oblikovalnih površin, kot so cvetlični ključi, zobniki, navoji in posebni profili kalupov.

Previdnostni ukrepi za rezkanje:

(1) Pri rezkanju nepravilnih obdelovancev in uporabi klešč, indeksih glav ali specializiranih napeljav za držanje obdelovancev je treba težišče nepravilnega obdelovanca in klešč, indeksne glave, specializirane napeljave itd. postaviti na sredino delovne mize, da se prepreči neenakomerna sila na delovni mizi in deformacija;

(2) Med hitrim ali avtomatskim rezkanjem podajanja delovne mize ni dovoljeno potiskati na oba konca, da se izognete poškodbi vija čne palice;

(3) Uporaba motorizirane poravnave noža ni dovoljena, poravnava noža pa je treba opraviti ročno;

(4) Pri vzvratni vožnji delovne mize je treba ročaj za vzvratno vožnjo ustaviti v srednjem položaju pred vzvratno vožnjo, neposredna vzvratna vožnja pa ni dovoljena;

(5) Pri rezkanju ključnih gredi ali rezanju tankih obdelovancev pazite, da med rezkanjem ne poškodujete delilne glave in delovne mize;

(6) Pri rezkanju ravne površine je treba uporabiti glavo orodja s štirimi ali več rezalnimi glavami, izbrati ustrezno količino rezanja in preprečiti, da bi strojno orodje med rezkanjem ustvarilo vibracije.

Značilnost rezkanja je, da vsak zob rezkalnika periodično reže, debelina vsakega zoba pa se med postopkom rezanja spreminja. Hitrost podajanja vsakega zoba predstavlja relativni premik obdelovanca med vsakim vrtenjem zoba rezkalnika.